๐“›๐“ณ๐“พ๐“ซ๐“ฎ๐”ƒ๐“ฎ๐“ท ๐”ƒ๐“ช ๐“ญ๐“ฟ๐“ช: ๐“˜๐“ท๐“ฝ๐“ฎ๐“ป๐“ฟ๐“ณ๐“พ ๐”ƒ ๐“ถ๐“ต๐“ช๐“ญ๐“ธ ๐“ถ๐“ช๐“ถ๐“ธ ๐“ผ๐“ช๐“ถ๐“ธ๐“ฑ๐“ป๐“ช๐“ท๐“ฒ๐“ต๐“ด๐“ธ

Vsi lahko potrdimo, kljub temu ฤe nimamo lastnih otrok, da vzgoja terja veliko odrekanja in truda. Prihajam iz okolja, kjer sta v vzg...



Vsi lahko potrdimo, kljub temu ฤe nimamo lastnih otrok, da vzgoja terja veliko odrekanja in truda. Prihajam iz okolja, kjer sta v vzgoji sodelovala oba – mama in oฤe. Logiฤno je, da je na tak naฤin breme laลพje saj se porazdeli na dva dela. Ste se kdaj povpraลกali kako pa mora biti v situaciji, ko je starลก samo en? Sama nisem mati samohranilka, tako da si niti ne predstavljam, skozi kakลกne viharje, teลพave in stiske te mame gredo. In tudi oฤetje. V bistvu sploh nisem niti mati, tako, da si vse skupaj ลกe dvakrat teลพje predstavljam. Sem pa zato ลพelela o tej temi spregovoriti javno in deliti zgodbo svoje znanke, ki ลพeli biti neimenovana.

Ni pomembno, ฤe je otrok matere samohranilke, oฤeta samohranilca ali otrok druลพine obeh starลกev, pomembno je, da otroka vzgajamo tako, da bo odrasel v samostojnega, odgovornega, spoลกtljivega in zadovoljnega odraslega. Pa naj bo to sin ali hฤerka.

Pozdravljena, na kratko nam povej svojo zgodbo o tem kdaj si zanosila, kakลกne so bile prve misli in kako se je vse skupaj na koncu obrnilo?
ลฝivljenje je res polno nepriฤakovanih preseneฤenj. To lahko reฤem zdaj. Takrat pa mislim, da nekaj ฤasa sploh nisem bila sposobna vsega skupaj razumeti, sprejeti, da se to res dogaja meni.
En dan praznujeลก 20. rojstni dan, uลพivaลก s prijatelji in druลพino. ฤŒez nekaj dni pa se vse obrne. Ko sem ugotovila, da sem noseฤa, sem bila v ลกoku. Solze so tekle, nisem verjela, da je to res. Ko je vse skupaj potrdila ลกe ginekologinja (ki resniฤno ni bila prijazna), pa je bilo treba zaฤeti razmiลกljati, kaj in kako. Ker nisem bila zadovoljna z obravnavo pri svoji ginekologinji, sem ลกla ลกe po drugo mnenje.
In mislim, da je bilo prav to odloฤilno. O splavu nisem nikoli zares razmiลกljala. Odkar se spomnim, sem bila v druลพini obkroลพena z otroci in vedno sem si ลพelela nekoฤ imeti svoje. In ko so mi na tem drugem posvetu rekli, da obstajajo ลกe druge moลพnosti, razen splava, ฤe ne ลพelim otroka, kot npr. rejniลกtvo ali pa dati otroka v posvojitev.. Tisti trenutek sem postala zaลกฤitniลกka do otroka in sprejela, se odloฤila, da sem noseฤa in da se bodo stvari obrnile na glavo.
Povedala sem partnerju, s katerim sva bila skupaj nekaj mesecev. Lahko si predstavljaลก, da ni bil ravno navduลกen. Kljub temu mi je govoril, da naj ne skrbim, da nekak bova pa ลพe to uredila, da bo prisoten, da naj ne dvomim v njega. Ampak kljub vsem tem besedam, sem v sebi slutila, da ne bo ฤisto tako.
Povedala sem starลกem in mislim, da me je tega bilo bolj strah kot povedati partnerju. Seveda sta bila preseneฤena, z mamo sva obe jokali. Sta mi pa obljubila, da bosta meni in otroku pomagala in naj me ne skrbi. Ko je izvedela ลกe preostala druลพina in predelala prvi ลกok in mi stala ob strani, pa sem se poฤasi tudi jaz lahko zaฤela privajati na novo stanje, na vse, kar prinese noseฤnost in priฤakovanje novega ลพivljenja.

Tako mlada si naenkrat ostala sama z otrokom. Kaj so bile prve misli, kako si se pobrala?
Kot sem rekla ลพe prej, kar se takratnega partnerja tiฤe, sem v sebi vedela, kaj se bo zgodilo, samo priznala si nisem, dokler se res ni zgodilo. Vsem besedam navkljub, da bova zmogla, da mi stoji ob strani, da bo prisoten.. Se je poฤasi zaฤel odmikati, se vedno manj oglaลกati, se vedno bolj izogibati.
Po rojstvu pa se je popolnoma umaknil, najprej z izgovori, da mora zakljuฤiti ลกtudij, potem, da iลกฤe delo, potem pa preprosto sploh nisva veฤ komunicirala. In tako sem ostala sama.. Z dojenฤkom, ki me je potreboval.
ฤŒez dan ลกe je ลกlo, sem misli potisnila na stran.. Zveฤer, ko pa se vedno vse umiri in pride na plan, je bilo pa grozno. Vsak veฤer sem jokala, se spraลกevala zakaj jaz, zakaj se to dogaja meni, zakaj mu niฤ ne pomeniva, zakaj ga ne zanima, kako sva, zakaj, zakaj, zakaj.. Ne vem, kako dolgo je to trajalo, vem samo, da dolgo. ฤŒez dan nasmeh na obraz za druge, ponoฤi solze. Potem pa sem enkrat ugotovila, da s tem, da doma toฤim solze, ne spremenim niฤ. Njemu je bilo ลกe kar naprej vseeno, jaz pa sem sama sebe ubijala s tem, da nisem predelala teh ฤustev in zaฤela sprejemat situacijo. Zaฤela sem poฤasi, korak po koraku, si priznala vse svoje obฤutke, vse misli, ฤustva.. In poฤasi zaฤela sprejemat svojo novo realnost in se poฤasi tudi zaฤela iskreno smejati, ne samo za druge. Ampak verjemi, ลกe vedno pridejo dnevi, ko te potegne nazaj in se spraลกujeลก, kako bi lahko bilo. Na sreฤo se jim ne prepustim veฤ, parkrat zadiham in pustim, da te misli, tako kot so priลกle, tudi odidejo.

Prav gotovo popolnih mam na svetu ni. Vsaka se namreฤ sooฤa z lastnimi izzivi in teลพavami, le da so te zaradi obฤutljive druลพinske situacije pri materah samohranilkah pogostejลกe. Zaupaj mi katere teลพave so te najveฤkrat pestile?
Zanimivo je, da ko si predstavljaลก samega sebe kot starลกa, se vidiลก v neki popolni sliki, da zmoreลก vse. Ko pa nastopi realnost, se pa ta predstava ฤisto podre. Skrbi te, kako boลก reagiral na ฤisto vsako stvar, ali boลก znal narediti pravo stvar. ฤŒe bo otrok zbolel, mu boลก znal pomagati? ฤŒe bo slabe volje, boลก to ugotovil in mu znal dati nasvet? ฤŒe bo trmaril, boลก to znal sprejeti in ukrotiti? Nimaลก veฤ odgovora, ampak se moraลก znajti. ล e vedno me je strah vseh neznanih stvari, ki pridejo z odraลกฤanjem, ampak se trudim, da bo sin enkrat samostojen in samozavesten fant, moลกki, ki se bo znaลกel v vsem, kar mu je namenjeno.

Kadar si bila osamljena, jezna ali ลพalostni, kako si odvzela to boleฤino?
Najveฤkrat sem se poลกteno razjokala. Sem res ฤustvena oseba in ko dam stvari iz sebe z jokom, da pustim solzam, da teฤejo, da jih ne zadrลพujem, potem se res poฤutim laลพje in dosti boljลกe.

Problemi z nekdanjim partnerjem, to je oฤetom otrok, pri materah samohranilkah niso redki. Si kdaj kasneje imela stike z bivลกim partnerjem ali kake posebne probleme (ฤe odลกtejemo, da te je pustil samo z otrokom)?
Z besedami je vedno znal, z dejanji pa malo manj. Nekajkrat sem se ลกe trudila, ga prosila, naj se oglasi, da ga otrok ลพeli videti pa niฤ. Potem pa sem preprosto nehala. On pa tudi ni nikoli pokazal ลพelje po stikih. Nazadnje sva se sreฤala par let nazaj na sodiลกฤu. Dolgo je samo govoril, kako bo plaฤeval preลพivnino, naredil pa niฤ. Nisem imela druge kot da si poiลกฤem odvetnico in stvari urejam preko nje. To je vsaj resno vzel.

Je sin v stikih z oฤetom in zakaj ja ali ne? Kako ga sprejema, vidi otrok?
Stikov ni. Zakaj? Zato, ker jih on (bivลกi partner) ne ลพeli. Otroka seveda zanima marsikaj, otrok raste, vedno bolj razume stvari, vidi razliฤne druลพine in odnose s starลกi pri svojih soลกolcih. Tako da, ko bo sam izrazil ลพeljo, da ลพeli vzpostaviti stik z oฤetom, mu bom stala ob strani in ga podpirala.

Kljuฤno za samozavest in pozitiven razvoj  otrok je, da pred njimi ne govorimo grdo o bivลกem partnerju – njihovem oฤetu. To zna v otrocih pustiti obฤutek, da morajo izbirati med obema starลกema, pogosto pa se poฤutijo krive ali celo nezaลพelene. Zato nikoli bremena krivde za morebitno napaฤno ravnanje ali negativna dejanja oฤeta ne gre prelagati na ramena otrok.

Kako je z iskanjem nove ljubezni?
Naporno, hehe :)
V tem ฤasu, odkar sem mamica, sem imela dve resnejลกi zvezi.
Ker ลพivimo v dobi tehnologije, ni veฤ niฤ skrito, tako da vsak, ki stopi v stik z mano, ve, da imam otroka. In vsak reฤe, da to ni teลพava. In seveda to verjameลก. Dokler praksa ne pokaลพe nasprotno.
Prva zveza se je konฤala, ker je bila v sliki  ลกe druga ลพenska. Druga zveza pa.. Hja, od te pa se nisem ลกe ฤisto pobrala. Sva se kar hitro zagnala v stvari, ampak, ko si zaljubljen, ne vidiลก trezno. Spustila sem ga v svoje ลพivljenje, spoznal je sina, skupaj smo hodili v kino, na veฤerje, na izlete. Dobila sem upanje. Govorila sva o hiลกi, o otrocih, delala naฤrte. Potem pa je enega dneva rekel, da rabi ฤas, da mora premisliti, da se mu zdi vse to preveฤ za njega.
Tako da bi rekla, da zna biti ljubezensko ลพivljenje v taki situaciji kar naporno. Ker na koncu, v zvezo nikoli ne vstopam sama. In verjamem, da bo tisti, ki me bo imel rad takลกno, kot sem, imel rad tudi mojega otroka.

Kot mama samohranilka si zaradi pomanjkanja ฤasa in nenehnih obveznosti verjetno zelo izฤrpana. Kako se osredotoฤiลก na ลพensko, ki se skriva v vlogi mame?
Dolgo sem zanemarjala ลพensko in bila samo mama. Dokler nisem ugotovila, da otrok ne bo sreฤen, ฤe jaz ne bom. Tako, da imam tudi jaz ลพenske veฤere s prijateljicami, da se malo sprostimo, potoลพimo druga drugi, spijemo kozarฤek dobrega vinฤka, gremo na bowling, v kino. Grem tudi na kak izlet, sama, z otrokom, s sorodniki. Kar se druลพine tiฤe, imam res sreฤo, saj mi od zaฤetka stojijo ob strani in vem, da se lahko vedno zanesem na njih.

»Zelo pomembno si je vzeti odmor. Prav tako je nujno loฤevanje bistvenega od nebistvenega. Ne sme nas biti sram ali strah vpraลกati za pomoฤ. Iti na dopust, ลพiveti za danes – oboje je kljuฤnega pomena, saj si vsak otrok, v kakrลกni koli obliki druลพine ลพe ลพivi, zasluลพi notranje izpolnjeno, nasmejano mamo, polno energije.«

Imaลก obฤutek, da so mame samohranilke ลกe vedno stigmatizirane?
Mislim, da ลพal ja. Kljub sodobnim ฤasom, se mi zdi, da ko se izve, da si sama z otrokom, drugaฤe gledajo na tebe. Kar me ลพalosti, ker mislim, da je za otroka bistveno slabลกe, ฤe ลพivi z dvema starลกema, ki se ne razumeta, se prepirata in ลพivita skupaj samo ลกe iz navade, kot pa ฤe ลพivi samo z enim starลกem, ki mu zna izkazati ljubezen za dva in se trudi kot ve in zna, da otroku nudi vse, kar mu lahko.

Iskreno ฤe bi morala ฤez celotno izkuลกnjo znova bi jo ponovila ali bi se raje drugaฤe odloฤila?
Odloฤila se sigurno ne bi drugaฤe. Razmiลกljati o tem, kakลกno bi bilo moje ลพivljenje, ฤe se mi to ne bi zgodilo pa je tudi nesmiselno, saj preteklosti ne moremo spreminjati. Ne razmiลกljam o tem, kaj bi lahko bilo.

Za konec, kaj bi izpostavila / delila / povedala :
Pravijo, da se v ลพivljenju sreฤujemo samo s tistimi izzivi, ki smo jih sposobni premagati. Dolgo nisem verjela tega, ampak mogoฤe pa je res nekaj na tem. Mislila sem, da se ne bom nikoli pobrala, preลพivela in zmogla v situaciji, v kateri sem se znaลกla deset let nazaj. Pa sem zmogla in ลกe vedno zmorem, vsak dan posebej.



Draga moja hvala ti. Verjamem, da podoลพiveti vse skupaj ni najbolj prijetno. Kot sem ti ลพe povedala bom tudi tukaj (javno) zapisala. Obฤudujem te. Hvaleลพna sem, da sem te imela moลพnost spoznati, ker si pravi sonฤni ลพarek. Oddajaลก veliko pozitivne energije in dobrote. Verjamem, da se vse zgodi z nekim razlogom. ฤŒeprav je ลพalostno, da si zelo zgodaj morala odrasti in sprejeti tako teลพko vlogo – biti mama. Vem, da vas je veliko in da si vse zasluลพite eno veliko pohvalo, spodbudo, ker ลพrtvujete spanec in svojo duลกo. Otroci se vam verjetno ne bodo zahvalili, ampak verjemite mi, da jim to pomeni vse.

Uporabljena literatura: Lili Stollowsky, Knjiga za ohrabritev samohranilcev

Zapisi, ki bi vam lahko bili vลกeฤ

0 komentarjev