KAKO LAHKO IZBOLJŠAMO NAŠE DUŠEVNO ZDRAVJE

  Vsakodnevno se soočamo z različnimi izzivi, ki smo jim bolj ali manj kos. Življenje je lahko vznemirljivo in zabavno, ali pa nas preplav...

 

Vsakodnevno se soočamo z različnimi izzivi, ki smo jim bolj ali manj kos. Življenje je lahko vznemirljivo in zabavno, ali pa nas preplavijo občutki zaskrbljenosti in nemoči, smo brez volje in obupani. Včasih se nam zdi, da še sami sebe ne razumemo. Poskrbimo za svoje duševno zdravje in lepo ravnajmo s seboj.

 


BODIMO TELESNO AKTIVNI

Stres obremeni srčno žilni sistem zato poskrbimo za vzdrževanje  srca in ožilja  z redno zmerno  telesno aktivnostjo.  Tako bomo »pokurili« odvečne stresne hormone, vrnili telo v ravnovesje in zbistrili misli.  

Za začetek je dovolj že  kratek sprehod, sčasoma pa lahko spreminjamo vrsto, intenzivnost in trajanje vadbe. 


Kot zanimivost - Opremljeni z dobro telesno kondicijo stres bolje obvladujemo.


PREHRANJUJMO SE ZDRAVO

 

Nekatera živila delujejo kot spodbujevalci, ki telo spravijo v stanje, podobno stresu. Pomembno je, da čim večkrat posežemo po  sezonski  in  lokalno pridelani hrani,  ki naj   bo čim manj kemično obdelana, ter da užijemo zadosti  vlaknin  in antioksidantov. Kot nasvet - Kuhanje je lahko zdravo, koristno in zabavno preživljanje prostega časa z družino, partnerjem ali prijatelji.

 

ZAPISUJMO SVOJE MISLI

 

Pisanje svojih občutkov, načrtov in doživetij nam je lahko  v pomoč pri obvladovanju stresa  in  pri osebnostni rasti. Zapišite si dogodke in kako ste se nanje odzvali.  Analizirajte in razmišljajte. Kasneje se lahko vračate na situacije, ki so se vam zdele stresne, in jih pogledate z nove perspektive. Kot predlog - Izkoristimo dragoceno možnost učenja iz lastnih izkušenj.

 

VZEMIMO SI ČAS ZASE IN BLIŽNJE

 

Dobra socialna mreža  je zelo pomembna pri obvladovanju stresa in čezmerne psihične obremenjenosti.  Družina,  partner, otroci, prijatelji, sodelavci  in druge osebe iz ožjega ali  širšega socialnega okolja so bistveni za naše psihično zdravje. Aktivno pristopimo                                     k načrtovanju in organizaciji prostega časa ter ga preživimo kar se da                                               kakovostno in v skladu z našimi potrebami. Nasvet – s partnerjem ali s prijatelji oglejte komedijo, ki jo ta teden prikazujejo v gledališču in kasneje ob najljubši pijači lahko debatirate in ugotovite, da mogoče težave sploh niso tako velike, kot delujejo.

 

POGOVARJAJMO SE

 

Pokličite prijatelja in mu zaupajte  svojo težavo. Delite svojo skrb s partnerjem, družinskim članom, sodelavcem, zdravnikom ali s strokovnjakom za duševno zdravje. Pogovor vam bo prinesel olajšanje in svežo perspektivo ter vam pomagal pri iskanju prave rešitve. Že samo s pogovorom o svoji težavi boste sprostili napetost, ki se je nakopičila. Pogovor vam lahko pomaga stvari postaviti v pravo perspektivo. Kot nasvet - Če ni druge možnosti, se pogovorite s samim seboj, Govorite o tem, kar vas muči na glas, kako si želite, da se stvar razreši, in kako boste to naredili.

 

VZEMIMO SI PAUZO OD MEDIJEV IN SOCIALNIH OMREŽIJ

 

Omogočite telesu in duši čas za regeneracijo. Umirite se s spancem, sprehodom, branjem knjige, molitvijo, meditacijo, masažo, savno in podobnim. Privoščite si odmik od televizije, radia, časopisa ali interneta. Pojdite na sprehod brez telefona. Če ste bolni, si vzemite čas za okrevanje. Kot nasvet – preskočite svojo rutino in si organizirajte izlet sami s seboj ali v dobri družbi. Ob smehu in dobri volji se sproščajo endorfini – hormoni sreče, katerih učinek je nasproten učinku stresnih hormonov.

 

VZEMIMO SI ČAS ZA RAZMISLEK

 

Včasih se nam zdi situacija težja, kot je v resnici, zato si vzemimo čas in dobro razmislimo o problemu ter o tem, kako ga bomo rešili. Uporabimo lahko drobljenje: na videz velik problem razdelimo na več manjših, bolj obvladljivih;

načrtovanje: naredimo načrt reševanja problema po korakih, težavo natančno opišemo, poiščemo možne rešitve in izbrano rešitev izvedemo;

spoznavanje: skozi vajo simuliramo okoliščine, ki nam povzročajo stres, in med tem iščemo rešitve;

zmanjšanje pomena posledic: predvidite najslabši možni scenarij, razmislite, kako verjeten je in kako slab je v resnici. Ne pozabite - osredotočite se na tiste dejavnike, na katere lahko vplivate.

 

OBVLADUJMO ČUSTVA

 

V stresnih situacijah nas lahko preplavijo čustva, ki motijo našo komunikacijo in uspešno reševanje dogodka. Da smo s svojimi čustvi bolj usklajeni, nam pomagajo: a) trening asertivnosti, kjer se učimo odločno, a vljudno zastopati svoje interese in stališča ter zahtevati, kar nam pripada; b) trening socialnih veščin, kjer se učimo vesti in se sporazumevati v različnih okoliščinah z različnimi ljudmi; c) trening dobrega počutja, kjer se učimo biti zadovoljni s tem, da neko nalogo opravimo dovolj dobro namesto popolno. Obvezno - Opogumite se reči ne stvarem, ki jih ne boste zmogli.

 

ZADIHAJMO IN SE SPROSTIMO

 

Tako kot velja, da pričnemo v stresni situaciji dihati pospešeno in plitvo, velja vpliv tudi v obratni smeri - z dihanjem lahko umirimo stresno reakcijo. Dihamo umirjeno in postopek čez deset sekund ponovimo. Kot zanimivost - Raziskave so pokazale blagodejen učinek čuječega dihanja. Redno 10-minutno izvajanje te tehnike že v nekaj tednih zmanjša stres in lajša z njim povezane težave.

 

Pripravila: Aleksandra Kvržić, dipl.del.ter.


Zapisi, ki bi vam lahko bili všeč

0 komentarjev