Mesec december se je začel »obetavno«. Bila sem polna nekega pričakovanja praznikov, vseeno je Božič en meni ljubših in najbolj dragih praznikov pa vendar do konca meseca sem bila tako izčrpana, začeli so se mi pojavljati glavoboli, utrujenost v eno, vse večja brezvoljnost, težje sem obvladovala čustva – vse bolj sem bila razdražljiva, jezna, tečna, občasno na robu joka, ampak tistega jeznega joka, ko imaš občutek, da nimaš več življenja pod kontrolo.

Pa sem si rekla, da nujno rabim dopust, ker to bo najverjetneje vse popravilo.

Vsekakor se mi je dozdevalo, da se mi dogaja izgorelost in da je prišlo za mano vse, od prevzemanja odgovornosti, težkega psihičnega dela, do mojega perfekcionizma, da mora vse biti tako, kot sem si v glavi zastavila. Da moram izstopati, da moram blesteti, to hrepenenje po službi za nedoločen čas. Hrepenenje po ustvarjanju življenja, ki ga praktično ne moreš ustvariti, dokler nimaš službe in pogodbe za nedoločen čas.

A veste, da dejansko ne moreš dobiti niti navadne kartice za obročno odplačevanje če nimaš službe za nedoločen čas? Ampak lahko plačuješ vse položnice, vsak mesec brez zamude, odplačuješ kredit od prej brez težav, plačuješ najemnino…  ampak kartico, da bi imel za rezervo mogoče kdaj – pri kakem večjem nakupu in bi si ta nakup razdelil mogoče na dva ali tri meseca .. no to pa ni mogoče.

Da se vrnem nazaj na izgorevanje. Ko sem si priznala, da nisem dobro in da ne bi bilo slabo, da kaj preberem na to tematiko me je vsekakor šokiralo, ker sem imela in imam kar veliko od naštetega (kar sem prej pripisovala čisto drugim stvarem):

Kdaj pomisliti (si priznati), da imate morda sindrom izgorelosti?

Bolezenski znaki sindroma izgorelosti:

• Občutek zmanjšane fizične energije, kot da ste nekako izgubili energijo, ki ste jo prej imeli. Težave pri jutranjem vstajanju iz postelje (pa ne zaradi ortopedski ali mišičnih bolezni!) in pri ‘skoku’ v nov dan. Nekateri opisujejo utrujenost in občutek, kot da so resno bolni.
• Zmanjšana obramba organizma pred boleznimi (‘slabši imunski sistem’). Pravimo, da osebam s sindromom izgorelosti ‘telo nekaj sporoča’, nekaj bo treba spremeniti! To se kaže v zvečanem številu prehladnih obolenj, lahko prej zbolijo za gripo in tudi na splošno imajo večjo občutljivost za ostale bolezni in stanja. Boli jih glava, križ, mišice. Spremeni se tek in spalne navade.
• Čustvena izčrpanost, ki se izraža kot nepotrpežljivost, čemernost, muhavost, nepojasnjena žalost, … Osebe pravijo, da niso več tako razpoloženi, kot so nekoč bili. Začnejo nenadoma dvomiti vase, se počutijo sami na svetu.
• Manjše vključevanje v družbo, v medosebne odnose in celo izogibanje druženju. Občutek, kot da nimajo več česa deliti ali dati družbi, prijateljem, partnerju. Ni želje po veseljačenju, zabavi.
• Učinki izgorelosti se pogosto kažejo s težavami v partnerstvu. Lahko sledi izolacija, prekomerno hranjenje, zloraba prepovedanih drog, uspaval, stimulansov in zvečanje pitja alkohola.
• Izrazito pesimistično videnje. Osebe se težko veselijo življenja, ne verjamejo več v užitke; menijo, da bo prišlo vse najslabše, težko vidijo pozitivno plat.
• Zvečana odsotnost od dela in neučinkovitost pri delu.

Danes je moj zadnji dan dopusta in čas je za spremembo. Res sem se zbudila šele po 12 uri, naredila bore malo, spila kavo in še energijskega (kot po navadi), naročila dostavo (ker trenutno še nimam energije za kuhanje) pa vendar velik plus je, da tole pišem. Se že počutim lažje in bolje : ) 

Se tipkamo do naslednjič.

Greatatlash

Mesec december se je začel »obetavno«. Bila sem polna nekega pričakovanja praznikov, vseeno je Božič en meni ljubših in najbolj dragih praznikov pa vendar do konca meseca sem bila tako izčrpana, začeli so se mi pojavljati glavoboli, utrujenost v eno, vse večja brezvoljnost, težje sem obvladovala čustva – vse bolj sem bila razdražljiva, jezna, tečna, občasno na robu joka, ampak tistega jeznega joka, ko imaš občutek, da nimaš več življenja pod kontrolo.

Pa sem si rekla, da nujno rabim dopust, ker to bo najverjetneje vse popravilo.

Vsekakor se mi je dozdevalo, da se mi dogaja izgorelost in da je prišlo za mano vse, od prevzemanja odgovornosti, težkega psihičnega dela, do mojega perfekcionizma, da mora vse biti tako, kot sem si v glavi zastavila. Da moram izstopati, da moram blesteti, to hrepenenje po službi za nedoločen čas. Hrepenenje po ustvarjanju življenja, ki ga praktično ne moreš ustvariti, dokler nimaš službe in pogodbe za nedoločen čas.

A veste, da dejansko ne moreš dobiti niti navadne kartice za obročno odplačevanje če nimaš službe za nedoločen čas? Ampak lahko plačuješ vse položnice, vsak mesec brez zamude, odplačuješ kredit od prej brez težav, plačuješ najemnino…  ampak kartico, da bi imel za rezervo mogoče kdaj – pri kakem večjem nakupu in bi si ta nakup razdelil mogoče na dva ali tri meseca .. no to pa ni mogoče.

Da se vrnem nazaj na izgorevanje. Ko sem si priznala, da nisem dobro in da ne bi bilo slabo, da kaj preberem na to tematiko me je vsekakor šokiralo, ker sem imela in imam kar veliko od naštetega (kar sem prej pripisovala čisto drugim stvarem):

Kdaj pomisliti (si priznati), da imate morda sindrom izgorelosti?

Bolezenski znaki sindroma izgorelosti:

• Občutek zmanjšane fizične energije, kot da ste nekako izgubili energijo, ki ste jo prej imeli. Težave pri jutranjem vstajanju iz postelje (pa ne zaradi ortopedski ali mišičnih bolezni!) in pri ‘skoku’ v nov dan. Nekateri opisujejo utrujenost in občutek, kot da so resno bolni.
• Zmanjšana obramba organizma pred boleznimi (‘slabši imunski sistem’). Pravimo, da osebam s sindromom izgorelosti ‘telo nekaj sporoča’, nekaj bo treba spremeniti! To se kaže v zvečanem številu prehladnih obolenj, lahko prej zbolijo za gripo in tudi na splošno imajo večjo občutljivost za ostale bolezni in stanja. Boli jih glava, križ, mišice. Spremeni se tek in spalne navade.
• Čustvena izčrpanost, ki se izraža kot nepotrpežljivost, čemernost, muhavost, nepojasnjena žalost, … Osebe pravijo, da niso več tako razpoloženi, kot so nekoč bili. Začnejo nenadoma dvomiti vase, se počutijo sami na svetu.
• Manjše vključevanje v družbo, v medosebne odnose in celo izogibanje druženju. Občutek, kot da nimajo več česa deliti ali dati družbi, prijateljem, partnerju. Ni želje po veseljačenju, zabavi.
• Učinki izgorelosti se pogosto kažejo s težavami v partnerstvu. Lahko sledi izolacija, prekomerno hranjenje, zloraba prepovedanih drog, uspaval, stimulansov in zvečanje pitja alkohola.
• Izrazito pesimistično videnje. Osebe se težko veselijo življenja, ne verjamejo več v užitke; menijo, da bo prišlo vse najslabše, težko vidijo pozitivno plat.
• Zvečana odsotnost od dela in neučinkovitost pri delu.

Danes je moj zadnji dan dopusta in čas je za spremembo. Res sem se zbudila šele po 12 uri, naredila bore malo, spila kavo in še energijskega (kot po navadi), naročila dostavo (ker trenutno še nimam energije za kuhanje) pa vendar velik plus je, da tole pišem. Se že počutim lažje in bolje : ) 

Se tipkamo do naslednjič.

Greatatlash

Mesec december se je začel »obetavno«. Bila sem polna nekega pričakovanja praznikov, vseeno je Božič en meni ljubših in najbolj dragih praznikov pa vendar do konca meseca sem bila tako izčrpana, začeli so se mi pojavljati glavoboli, utrujenost v eno, vse večja brezvoljnost, težje sem obvladovala čustva – vse bolj sem bila razdražljiva, jezna, tečna, občasno na robu joka, ampak tistega jeznega joka, ko imaš občutek, da nimaš več življenja pod kontrolo.

Pa sem si rekla, da nujno rabim dopust, ker to bo najverjetneje vse popravilo.

Vsekakor se mi je dozdevalo, da se mi dogaja izgorelost in da je prišlo za mano vse, od prevzemanja odgovornosti, težkega psihičnega dela, do mojega perfekcionizma, da mora vse biti tako, kot sem si v glavi zastavila. Da moram izstopati, da moram blesteti, to hrepenenje po službi za nedoločen čas. Hrepenenje po ustvarjanju življenja, ki ga praktično ne moreš ustvariti, dokler nimaš službe in pogodbe za nedoločen čas.

A veste, da dejansko ne moreš dobiti niti navadne kartice za obročno odplačevanje če nimaš službe za nedoločen čas? Ampak lahko plačuješ vse položnice, vsak mesec brez zamude, odplačuješ kredit od prej brez težav, plačuješ najemnino…  ampak kartico, da bi imel za rezervo mogoče kdaj – pri kakem večjem nakupu in bi si ta nakup razdelil mogoče na dva ali tri meseca .. no to pa ni mogoče.

Da se vrnem nazaj na izgorevanje. Ko sem si priznala, da nisem dobro in da ne bi bilo slabo, da kaj preberem na to tematiko me je vsekakor šokiralo, ker sem imela in imam kar veliko od naštetega (kar sem prej pripisovala čisto drugim stvarem):

Kdaj pomisliti (si priznati), da imate morda sindrom izgorelosti?

Bolezenski znaki sindroma izgorelosti:

• Občutek zmanjšane fizične energije, kot da ste nekako izgubili energijo, ki ste jo prej imeli. Težave pri jutranjem vstajanju iz postelje (pa ne zaradi ortopedski ali mišičnih bolezni!) in pri ‘skoku’ v nov dan. Nekateri opisujejo utrujenost in občutek, kot da so resno bolni.
• Zmanjšana obramba organizma pred boleznimi (‘slabši imunski sistem’). Pravimo, da osebam s sindromom izgorelosti ‘telo nekaj sporoča’, nekaj bo treba spremeniti! To se kaže v zvečanem številu prehladnih obolenj, lahko prej zbolijo za gripo in tudi na splošno imajo večjo občutljivost za ostale bolezni in stanja. Boli jih glava, križ, mišice. Spremeni se tek in spalne navade.
• Čustvena izčrpanost, ki se izraža kot nepotrpežljivost, čemernost, muhavost, nepojasnjena žalost, … Osebe pravijo, da niso več tako razpoloženi, kot so nekoč bili. Začnejo nenadoma dvomiti vase, se počutijo sami na svetu.
• Manjše vključevanje v družbo, v medosebne odnose in celo izogibanje druženju. Občutek, kot da nimajo več česa deliti ali dati družbi, prijateljem, partnerju. Ni želje po veseljačenju, zabavi.
• Učinki izgorelosti se pogosto kažejo s težavami v partnerstvu. Lahko sledi izolacija, prekomerno hranjenje, zloraba prepovedanih drog, uspaval, stimulansov in zvečanje pitja alkohola.
• Izrazito pesimistično videnje. Osebe se težko veselijo življenja, ne verjamejo več v užitke; menijo, da bo prišlo vse najslabše, težko vidijo pozitivno plat.
• Zvečana odsotnost od dela in neučinkovitost pri delu.

Danes je moj zadnji dan dopusta in čas je za spremembo. Res sem se zbudila šele po 12 uri, naredila bore malo, spila kavo in še energijskega (kot po navadi), naročila dostavo (ker trenutno še nimam energije za kuhanje) pa vendar velik plus je, da tole pišem. Se že počutim lažje in bolje : ) 

Se tipkamo do naslednjič.

Greatatlash

Obsedela sem pred belim listom papirja in se spraševala, kako začeti objavo. Danes je dan žena, ki je mednarodni praznik žensk. Po svetu ga že praznujejo vsako leto 8. marca od leta 1917. Upam, da se vse zavedamo zakaj »praznujemo« ta praznik in ni potrebno dodatno obrazložiti, da kljub vsemu še zmeraj nismo enakopravne, niti enakovredne (v določenih kulturah).

Kaj napisati pod pojem ŽENSKA.

Biti ženska v današnjem svetu je velikokrat vse prej kot lahko. Družba, mediji javnega obveščanja nam vsak dan ponujajo, in velikokrat celo vsiljujejo, številne podobe o tem, kaj je lepa ženska, kakšno je lepo telo, kaj vse bi morala prava ženska biti, narediti, da bi bila sprejemljiva, privlačna in popolna v vseh vlogah, ki jih živi.

Veliko žensk je zaradi tega v vsakdanjem življenju razpetih med pričakovanji in realnostjo, ki se kaže na eni strani v občutku, da niso dovolj: »nisem dovolj lepa, suha, prijazna, pametna, dovolj dobra mama, partnerka …«, po drugi strani pa so preveč: »preveč občutljiva, odločna, imam preveč potreb, preveč kompliciram …«

Kamorkoli se obrnem, ali so to reklame, revije, televizija, socialna omrežja je bistvo in glavno vprašanje: (Kako) Biti lepa ženska. Kako je to težko biti in verjeti ob gledanju lastnih fotografij, svojega telesa, ob vprašanju o starosti, ko je naporen dan in nič ne gre po načrtih, ko je stanovanje nepospravljeno, ko otroci potrebujejo/zahtevajo svoje, in v partnerskem odnosu ne gre najbolje. Žalosti me, da na koncu dneva se ne zavedamo, da ni vse vizualno in da čisto vsaka ženska poseduje lepoto. Lepoto, ki je njej lastna in odkriva samo bistvo tega, kar je. Lepoto s katero lahko očara, ljubi, umirja, skrbi, neguje … Takrat ko je pristna, resnična v vsem, kar je. V svojem telesu, čustvih, ki jih premore, doživljanju, ko se vsakič znova zave, da je vse to del nje in da je prav zaradi tega enkratna, posebna.

Drage moje, vse si želimo samo biti ljubljene, slišane, spoštovane, sprejete in razumljene v svojih čustvih, telesu, razmišljanju, biti lepe, edine in posebne nekomu, biti sogovornica in soustvarjalka projektov (in ne eden od projektov, če me razumete). Zato sem se odločila, da skupaj ustvarimo to objavo in povabila k sodelovanju različne ženske, da to kar bi zaželele svoji mlajši verziji, da zaželijo tudi vam drage moje bralke, da se zavedamo, da smo ŽENSKE SKUPAJ MOČNEJŠE, da si nismo konkurenca, da ni smiselno, da tekmujemo, ker za vsako od nas je dovolj en košček pod soncem.

Sara Zupančič: »Just go for it! Sledi sebi, ni pomembno, kaj okolica misli. Nikoli ne kritiziram žensk, ki sledijo podobni viziji, ciljem kot jaz (ker bi na nek način to počela sebi).«

Ma Po: »Zaupaj sebi in svojim odločitvam. Bodi to kar si ker tako se gradiš. Če ni šlo sprva uberi drug ovinek. Vprašaj in odgovor pride. Zjutraj najprej kava 😏 Nisi rojena s cunjo za prah v eni in kuhalnico v drugi roki. Zmoreš! Jokaj če treba. Čas zase je tvoj in ga nameni samo sebi. Ce rabiš gledati v steno, glej v steno. Nihče ni več ali manj kot ti. Zahtevaj spoštovanje in ga tudi spoštuj.«

Klavdija Rupar: »Imela si prav, ko so te zanimale tvoje sanje in si bila pripravljena narediti vse, da dosežeš nekaj in si neodvisna. Ne sekiraj se za popolnoma nepomembne stvari. Če nas že drugi ne, bi se morale med sabo spodbujati.«

Andreja Frankovič: »Pusti to službo čimprej, v kateri ni prihodnosti in sledi svojim sanjam, najdi svoje poslanstvo, izkoristi potencial.«

Teja Bajt: »Sem v krogu žensk, ki s(m)o sposobne veliko pohval in spodbujanja. Vem, da je težko, ampak ves trud in odrekanja se ti bodo veeeeliko bolj obrestovala kot si lahko trenutno misliš!«

Ines Mravlja: »Ničesar ne spreminjaj. Ker tisto kar je sedanja različica je ravno zaradi vseh vzponov, padcev, lekcij, izzivov, spoznanj, izkušenj, doživetij ... in v svojem življenju ne bi spreminjala prav ničesar. Življenje je sila preprosto, če se mu le ne upiramo in se zavedamo, da smo točno tam kjer moramo biti.«

Dolores Keš: »Uživaj življenje, bodi drzna, preudarna in prepusti se toku življenja.«

Maruša Likar: »Postavi si jasne in ambiciozne cilje. Bodi pogumna in drzna. Ne omejuj se s prepričanji, ki ti jih vsiljujejo drugi. Ohrani svoj pogled in sledi svoji strasti. Izkoristi svoje potenciale. Postavi se zase in reci ne.«

Tjaša Dolenc: »Poslušaj sebe in ne druge.«

Nada Zupančič Bajželj: »Tudi pri delu sledi svojemu srcu in poslušaj svojo intuicijo. Tako boš našla delo, ki te osrečuje. Ne dovoli si komentarjev na račun svoje ženske narave, nežnosti, odločnosti. Talente, ki jih imaš uporabljaj. Če ti je kdo nevoščljiv in te opravlja, se ne ukvarjaj z njim. Obdaj se z ljudmi, ki so zagnani in pozitivno gledajo na življenje. Tako ti bo lažje, kadar ti bo kdo negativen stopil na pot.«

Petra Ažman: »Vse kar narediš je ZASE. Mnenja drugih ne štejejo nič. Spodbujaj sočloveka! Moški ali ženska sploh ni važno.«

Maruša Likar: »Ženske smo (pre)večkrat konkurenca kot podpora. Mogoče zato, ker v drugih vidimo svoje lastne pomanjkljivosti. Kadar pa se združimo, si upam trditi, smo močnejše in pogumnejše od moških kolegov.«

To je RESNIČNA INSPIRACIJA, da skupaj soustvarjamo boljši svet. Nikoli naj ti ne nerodno, PODARI KOMPLIMENT sodelavki, prijateljici ali ženski na ulici, ki je sploh ne poznaš. NE OBSOJAJ, ker ne veš kaj se skriva v ozadju ženske, ki gre mimo tebe ali pa se ti zdi, da jo celo dovolj poznaš. Česa si jaz iskreno želim? Da današnjega dneva ne bi potrebovali, da o tem ne bi govorili, da bi vse skupaj bilo samoumevno pa žal ni. Iskreno me je strah, kar prinaša prihodnost in upam, da v primeru kratenja osnovnih ženskih pravic bomo znale biti VSE ENOTNE in STOPITI SKUPAJ! Naše telo je samo naše.

Drage moje dame, upam, da ste kaj odnesle od te objave. Da so se vam lepe in pozitivne misli vtisnile v spomin. Naj bo današnji dan samo opomin, da lahko 365 dni  ena z drugo shajamo korektno, da cenimo svojo in tujo svobodo, se ne razdajamo in napajamo v površinskih odnosih, temveč negujemo pristne, globoke in iskrene odnose.

Obsedela sem pred belim listom papirja in se spraševala, kako začeti objavo. Danes je dan žena, ki je mednarodni praznik žensk. Po svetu ga že praznujejo vsako leto 8. marca od leta 1917. Upam, da se vse zavedamo zakaj »praznujemo« ta praznik in ni potrebno dodatno obrazložiti, da kljub vsemu še zmeraj nismo enakopravne, niti enakovredne (v določenih kulturah).

Kaj napisati pod pojem ŽENSKA.

Biti ženska v današnjem svetu je velikokrat vse prej kot lahko. Družba, mediji javnega obveščanja nam vsak dan ponujajo, in velikokrat celo vsiljujejo, številne podobe o tem, kaj je lepa ženska, kakšno je lepo telo, kaj vse bi morala prava ženska biti, narediti, da bi bila sprejemljiva, privlačna in popolna v vseh vlogah, ki jih živi.

Veliko žensk je zaradi tega v vsakdanjem življenju razpetih med pričakovanji in realnostjo, ki se kaže na eni strani v občutku, da niso dovolj: »nisem dovolj lepa, suha, prijazna, pametna, dovolj dobra mama, partnerka …«, po drugi strani pa so preveč: »preveč občutljiva, odločna, imam preveč potreb, preveč kompliciram …«

Kamorkoli se obrnem, ali so to reklame, revije, televizija, socialna omrežja je bistvo in glavno vprašanje: (Kako) Biti lepa ženska. Kako je to težko biti in verjeti ob gledanju lastnih fotografij, svojega telesa, ob vprašanju o starosti, ko je naporen dan in nič ne gre po načrtih, ko je stanovanje nepospravljeno, ko otroci potrebujejo/zahtevajo svoje, in v partnerskem odnosu ne gre najbolje. Žalosti me, da na koncu dneva se ne zavedamo, da ni vse vizualno in da čisto vsaka ženska poseduje lepoto. Lepoto, ki je njej lastna in odkriva samo bistvo tega, kar je. Lepoto s katero lahko očara, ljubi, umirja, skrbi, neguje … Takrat ko je pristna, resnična v vsem, kar je. V svojem telesu, čustvih, ki jih premore, doživljanju, ko se vsakič znova zave, da je vse to del nje in da je prav zaradi tega enkratna, posebna.

Drage moje, vse si želimo samo biti ljubljene, slišane, spoštovane, sprejete in razumljene v svojih čustvih, telesu, razmišljanju, biti lepe, edine in posebne nekomu, biti sogovornica in soustvarjalka projektov (in ne eden od projektov, če me razumete). Zato sem se odločila, da skupaj ustvarimo to objavo in povabila k sodelovanju različne ženske, da to kar bi zaželele svoji mlajši verziji, da zaželijo tudi vam drage moje bralke, da se zavedamo, da smo ŽENSKE SKUPAJ MOČNEJŠE, da si nismo konkurenca, da ni smiselno, da tekmujemo, ker za vsako od nas je dovolj en košček pod soncem.

Sara Zupančič: »Just go for it! Sledi sebi, ni pomembno, kaj okolica misli. Nikoli ne kritiziram žensk, ki sledijo podobni viziji, ciljem kot jaz (ker bi na nek način to počela sebi).«

Ma Po: »Zaupaj sebi in svojim odločitvam. Bodi to kar si ker tako se gradiš. Če ni šlo sprva uberi drug ovinek. Vprašaj in odgovor pride. Zjutraj najprej kava 😏 Nisi rojena s cunjo za prah v eni in kuhalnico v drugi roki. Zmoreš! Jokaj če treba. Čas zase je tvoj in ga nameni samo sebi. Ce rabiš gledati v steno, glej v steno. Nihče ni več ali manj kot ti. Zahtevaj spoštovanje in ga tudi spoštuj.«

Klavdija Rupar: »Imela si prav, ko so te zanimale tvoje sanje in si bila pripravljena narediti vse, da dosežeš nekaj in si neodvisna. Ne sekiraj se za popolnoma nepomembne stvari. Če nas že drugi ne, bi se morale med sabo spodbujati.«

Andreja Frankovič: »Pusti to službo čimprej, v kateri ni prihodnosti in sledi svojim sanjam, najdi svoje poslanstvo, izkoristi potencial.«

Teja Bajt: »Sem v krogu žensk, ki s(m)o sposobne veliko pohval in spodbujanja. Vem, da je težko, ampak ves trud in odrekanja se ti bodo veeeeliko bolj obrestovala kot si lahko trenutno misliš!«

Ines Mravlja: »Ničesar ne spreminjaj. Ker tisto kar je sedanja različica je ravno zaradi vseh vzponov, padcev, lekcij, izzivov, spoznanj, izkušenj, doživetij ... in v svojem življenju ne bi spreminjala prav ničesar. Življenje je sila preprosto, če se mu le ne upiramo in se zavedamo, da smo točno tam kjer moramo biti.«

Dolores Keš: »Uživaj življenje, bodi drzna, preudarna in prepusti se toku življenja.«

Maruša Likar: »Postavi si jasne in ambiciozne cilje. Bodi pogumna in drzna. Ne omejuj se s prepričanji, ki ti jih vsiljujejo drugi. Ohrani svoj pogled in sledi svoji strasti. Izkoristi svoje potenciale. Postavi se zase in reci ne.«

Tjaša Dolenc: »Poslušaj sebe in ne druge.«

Nada Zupančič Bajželj: »Tudi pri delu sledi svojemu srcu in poslušaj svojo intuicijo. Tako boš našla delo, ki te osrečuje. Ne dovoli si komentarjev na račun svoje ženske narave, nežnosti, odločnosti. Talente, ki jih imaš uporabljaj. Če ti je kdo nevoščljiv in te opravlja, se ne ukvarjaj z njim. Obdaj se z ljudmi, ki so zagnani in pozitivno gledajo na življenje. Tako ti bo lažje, kadar ti bo kdo negativen stopil na pot.«

Petra Ažman: »Vse kar narediš je ZASE. Mnenja drugih ne štejejo nič. Spodbujaj sočloveka! Moški ali ženska sploh ni važno.«

Maruša Likar: »Ženske smo (pre)večkrat konkurenca kot podpora. Mogoče zato, ker v drugih vidimo svoje lastne pomanjkljivosti. Kadar pa se združimo, si upam trditi, smo močnejše in pogumnejše od moških kolegov.«

To je RESNIČNA INSPIRACIJA, da skupaj soustvarjamo boljši svet. Nikoli naj ti ne nerodno, PODARI KOMPLIMENT sodelavki, prijateljici ali ženski na ulici, ki je sploh ne poznaš. NE OBSOJAJ, ker ne veš kaj se skriva v ozadju ženske, ki gre mimo tebe ali pa se ti zdi, da jo celo dovolj poznaš. Česa si jaz iskreno želim? Da današnjega dneva ne bi potrebovali, da o tem ne bi govorili, da bi vse skupaj bilo samoumevno pa žal ni. Iskreno me je strah, kar prinaša prihodnost in upam, da v primeru kratenja osnovnih ženskih pravic bomo znale biti VSE ENOTNE in STOPITI SKUPAJ! Naše telo je samo naše.

Drage moje dame, upam, da ste kaj odnesle od te objave. Da so se vam lepe in pozitivne misli vtisnile v spomin. Naj bo današnji dan samo opomin, da lahko 365 dni  ena z drugo shajamo korektno, da cenimo svojo in tujo svobodo, se ne razdajamo in napajamo v površinskih odnosih, temveč negujemo pristne, globoke in iskrene odnose.

Obsedela sem pred belim listom papirja in se spraševala, kako začeti objavo. Danes je dan žena, ki je mednarodni praznik žensk. Po svetu ga že praznujejo vsako leto 8. marca od leta 1917. Upam, da se vse zavedamo zakaj »praznujemo« ta praznik in ni potrebno dodatno obrazložiti, da kljub vsemu še zmeraj nismo enakopravne, niti enakovredne (v določenih kulturah).

Kaj napisati pod pojem ŽENSKA.

Biti ženska v današnjem svetu je velikokrat vse prej kot lahko. Družba, mediji javnega obveščanja nam vsak dan ponujajo, in velikokrat celo vsiljujejo, številne podobe o tem, kaj je lepa ženska, kakšno je lepo telo, kaj vse bi morala prava ženska biti, narediti, da bi bila sprejemljiva, privlačna in popolna v vseh vlogah, ki jih živi.

Veliko žensk je zaradi tega v vsakdanjem življenju razpetih med pričakovanji in realnostjo, ki se kaže na eni strani v občutku, da niso dovolj: »nisem dovolj lepa, suha, prijazna, pametna, dovolj dobra mama, partnerka …«, po drugi strani pa so preveč: »preveč občutljiva, odločna, imam preveč potreb, preveč kompliciram …«

Kamorkoli se obrnem, ali so to reklame, revije, televizija, socialna omrežja je bistvo in glavno vprašanje: (Kako) Biti lepa ženska. Kako je to težko biti in verjeti ob gledanju lastnih fotografij, svojega telesa, ob vprašanju o starosti, ko je naporen dan in nič ne gre po načrtih, ko je stanovanje nepospravljeno, ko otroci potrebujejo/zahtevajo svoje, in v partnerskem odnosu ne gre najbolje. Žalosti me, da na koncu dneva se ne zavedamo, da ni vse vizualno in da čisto vsaka ženska poseduje lepoto. Lepoto, ki je njej lastna in odkriva samo bistvo tega, kar je. Lepoto s katero lahko očara, ljubi, umirja, skrbi, neguje … Takrat ko je pristna, resnična v vsem, kar je. V svojem telesu, čustvih, ki jih premore, doživljanju, ko se vsakič znova zave, da je vse to del nje in da je prav zaradi tega enkratna, posebna.

Drage moje, vse si želimo samo biti ljubljene, slišane, spoštovane, sprejete in razumljene v svojih čustvih, telesu, razmišljanju, biti lepe, edine in posebne nekomu, biti sogovornica in soustvarjalka projektov (in ne eden od projektov, če me razumete). Zato sem se odločila, da skupaj ustvarimo to objavo in povabila k sodelovanju različne ženske, da to kar bi zaželele svoji mlajši verziji, da zaželijo tudi vam drage moje bralke, da se zavedamo, da smo ŽENSKE SKUPAJ MOČNEJŠE, da si nismo konkurenca, da ni smiselno, da tekmujemo, ker za vsako od nas je dovolj en košček pod soncem.

Sara Zupančič: »Just go for it! Sledi sebi, ni pomembno, kaj okolica misli. Nikoli ne kritiziram žensk, ki sledijo podobni viziji, ciljem kot jaz (ker bi na nek način to počela sebi).«

Ma Po: »Zaupaj sebi in svojim odločitvam. Bodi to kar si ker tako se gradiš. Če ni šlo sprva uberi drug ovinek. Vprašaj in odgovor pride. Zjutraj najprej kava 😏 Nisi rojena s cunjo za prah v eni in kuhalnico v drugi roki. Zmoreš! Jokaj če treba. Čas zase je tvoj in ga nameni samo sebi. Ce rabiš gledati v steno, glej v steno. Nihče ni več ali manj kot ti. Zahtevaj spoštovanje in ga tudi spoštuj.«

Klavdija Rupar: »Imela si prav, ko so te zanimale tvoje sanje in si bila pripravljena narediti vse, da dosežeš nekaj in si neodvisna. Ne sekiraj se za popolnoma nepomembne stvari. Če nas že drugi ne, bi se morale med sabo spodbujati.«

Andreja Frankovič: »Pusti to službo čimprej, v kateri ni prihodnosti in sledi svojim sanjam, najdi svoje poslanstvo, izkoristi potencial.«

Teja Bajt: »Sem v krogu žensk, ki s(m)o sposobne veliko pohval in spodbujanja. Vem, da je težko, ampak ves trud in odrekanja se ti bodo veeeeliko bolj obrestovala kot si lahko trenutno misliš!«

Ines Mravlja: »Ničesar ne spreminjaj. Ker tisto kar je sedanja različica je ravno zaradi vseh vzponov, padcev, lekcij, izzivov, spoznanj, izkušenj, doživetij ... in v svojem življenju ne bi spreminjala prav ničesar. Življenje je sila preprosto, če se mu le ne upiramo in se zavedamo, da smo točno tam kjer moramo biti.«

Dolores Keš: »Uživaj življenje, bodi drzna, preudarna in prepusti se toku življenja.«

Maruša Likar: »Postavi si jasne in ambiciozne cilje. Bodi pogumna in drzna. Ne omejuj se s prepričanji, ki ti jih vsiljujejo drugi. Ohrani svoj pogled in sledi svoji strasti. Izkoristi svoje potenciale. Postavi se zase in reci ne.«

Tjaša Dolenc: »Poslušaj sebe in ne druge.«

Nada Zupančič Bajželj: »Tudi pri delu sledi svojemu srcu in poslušaj svojo intuicijo. Tako boš našla delo, ki te osrečuje. Ne dovoli si komentarjev na račun svoje ženske narave, nežnosti, odločnosti. Talente, ki jih imaš uporabljaj. Če ti je kdo nevoščljiv in te opravlja, se ne ukvarjaj z njim. Obdaj se z ljudmi, ki so zagnani in pozitivno gledajo na življenje. Tako ti bo lažje, kadar ti bo kdo negativen stopil na pot.«

Petra Ažman: »Vse kar narediš je ZASE. Mnenja drugih ne štejejo nič. Spodbujaj sočloveka! Moški ali ženska sploh ni važno.«

Maruša Likar: »Ženske smo (pre)večkrat konkurenca kot podpora. Mogoče zato, ker v drugih vidimo svoje lastne pomanjkljivosti. Kadar pa se združimo, si upam trditi, smo močnejše in pogumnejše od moških kolegov.«

To je RESNIČNA INSPIRACIJA, da skupaj soustvarjamo boljši svet. Nikoli naj ti ne nerodno, PODARI KOMPLIMENT sodelavki, prijateljici ali ženski na ulici, ki je sploh ne poznaš. NE OBSOJAJ, ker ne veš kaj se skriva v ozadju ženske, ki gre mimo tebe ali pa se ti zdi, da jo celo dovolj poznaš. Česa si jaz iskreno želim? Da današnjega dneva ne bi potrebovali, da o tem ne bi govorili, da bi vse skupaj bilo samoumevno pa žal ni. Iskreno me je strah, kar prinaša prihodnost in upam, da v primeru kratenja osnovnih ženskih pravic bomo znale biti VSE ENOTNE in STOPITI SKUPAJ! Naše telo je samo naše.

Drage moje dame, upam, da ste kaj odnesle od te objave. Da so se vam lepe in pozitivne misli vtisnile v spomin. Naj bo današnji dan samo opomin, da lahko 365 dni  ena z drugo shajamo korektno, da cenimo svojo in tujo svobodo, se ne razdajamo in napajamo v površinskih odnosih, temveč negujemo pristne, globoke in iskrene odnose.

Sem oseba, ki v življenju ni nikoli preizkusila slavne marmelade ali raznih samoporjavitvenih losjonov. Vse to se je spremenilo z paketom v nabiralniku od meni ljube znamke AFRODITA , ki je lansirala novo kolekcijo za poletje (Hello Summer) - ART of TANNING. V paketu sem dobila: Samoporjavitveni losjon za obraz in telo, glow meglico za obraz in telo, čistilno peno za obraz in telo in marmelado za telo iz istoimenske kolekcije. Nato se me je lotila radovednost, kako naj se tega sploh lotim? Ker živim v bloku je sončenje na balkonu malo oteženo, skoraj izvedljivo vendar malo komično, zato iskreno o efektu marmelade težko na dolgo se razpišem. Sem jo nanesla na telo enkrat, sama tekstura je lepo mazljiva, vonj je res božanski (mango) in daje tak bleščeč videz. Kaj več o samem pridobivanju hitro zagorele polti z njeno pomočjo pa v kaki od naslednjih objav.>

Zdaj pa k ostalim izdelkom, ki sem jih pridno preizkusila. Priznam, da ne vem kaka so točno priporočila nanašanja in postopek vsega skupaj, nekako sem se vsega lotila po svoji kmečki pameti. Edino, kar sem zasledila je, da se priporoča pred nanosom samoporjavitvenega losjon je piling obraza in telesa. Imajo v kolekciji tudi Sunny mango piling, vendar sem jaz uporabila to, kar imam doma - Afroditin kokosov piling. Priznam, da pilinga nisem izvajala zmeraj, je pa bil nanos zmeraj zvečer po tuširanju. Za večji efekt sem še po nanosu losjona nanesla meglico, saj je z zlatimi pigmenti in poskrbi za sijoč in bleščeč videz kože. Hkrati pa, kar mi je zelo pomembno, da  sestoji iz prepleta sestavin, ki ščitijo kožo pred izgubo vlage in jo hkrati intenzivno vlažijo.

Prisežem, da že po eni celotni kuri sem imela občutek, da je opazna razlika. Vendar po treh sem bila, kot drug človek. Barva je res opazna, lepo se nanese, ni mastna in je hitro vpojna. Brez težav, tudi če nimaš izkušenj lahko enakomerno nanašaš na telo (samo prosim ne bodite kot jaz, da sem nanesla na vse .. pozabila pa sem na svoj hrbet haha in mora zdaj moj popravljat situacijo). Dobila sem veliko vprašanj od kje mi barva, ali sem bila slučajno v solariju, veliko lepih komplimentov, ki so potrdili, kar sem sama hitro zaznala, da zadeva res iskreno deluje.

Najpogostejša vprašanja, ki sem jih dobila na temo samoporjavitvenega losjona:

1.         Ali si po uporabi Afrodita samoporjavitvenega losjona bila »flekasta« / oranžna?

Ne, sama nisem opazila ali zaznala, da bi bila flekasta ali da bi barva bila oranžna. Sem slišala v preteklosti za veliko takih primerov ob uporabi različnih podobnih produktov zato je tudi pri meni bil prisoten strah glede tega. Vendar je nanos sila preprost in barva je taka rjava, v mojem primeru zelo zagorela zaradi večkratnega nanosa.

2.         Kako je z tuširanjem, verjetno je vse rjavo in ogabno?

Ne. Sama nimam te izkušnje, tuširanje je povsem normalno. Barva se ne spira na tak način je pa res, da občasno uporabim čistilno peno iz iste kolekcije, ki bi naj pomagala, da bi se polt ohranjala čim dlje.

3.         Se zelo pozna na oblačilih?

To ste me velikokrat vprašale in tudi sama sem bila radovedna glede tega. Ker sem vse skupaj izvaja zvečer, nekje dve uri pred spanjem in sem potem pustila, da se je vse lepo vpilo naslednji dan nisem opazila nobenih flekov na oblačilih. Preizkusila sem tudi bela oblačila, nikjer ni bilo nič vidno.

4.         Je izdelek varen tudi za nosečnice?

Znanka je v blaženem stanj in se je spraševala če je primerno. Sicer upam, da bodo tukaj spodaj se oglasili še od Afrodite. Moje laično mnenje je, glede na to, da sem prebrala in oglašujejo ga, kot samoporjavitveni kompleks naravnega izvora, sestavljen iz DHA in eritruloze. Kar pomeni, da gre za sladkorja naravnega izvora, ki omogočita videz zagorelosti na povsem naraven način; po nanosu pride do reakcije z naravno prisotnimi aminokislinami v koži, kar ustvari takojšen zagorel videz kože. Sem ji odgovorila, da je povsem varno :) Vsekakor pa za taka bolj strokovna vprašanja priporočam, da se obrnete direkt na njih. Ali preko njihove spletne strani TUKAJ  ali preko socialnih omrežij.

Upam, da sem kaj pomagala k lažji odločitvi. Meni osebno se je vsekakor pogled na take izdelke spremenil v pozitivno smer in sem zelo zadovoljna. Prav tako jih zelo priporočam, ker imam res same pozitive izkušnje J Če pa se pojavijo še kaka vprašanja pa bom z veseljem odgovorila na njih. Lahko mi jih pustiš v komentar pod objavo ali pa me kontaktiraš na instagramu @greatatlash

Sem oseba, ki v življenju ni nikoli preizkusila slavne marmelade ali raznih samoporjavitvenih losjonov. Vse to se je spremenilo z paketom v nabiralniku od meni ljube znamke AFRODITA , ki je lansirala novo kolekcijo za poletje (Hello Summer) - ART of TANNING. V paketu sem dobila: Samoporjavitveni losjon za obraz in telo, glow meglico za obraz in telo, čistilno peno za obraz in telo in marmelado za telo iz istoimenske kolekcije. Nato se me je lotila radovednost, kako naj se tega sploh lotim? Ker živim v bloku je sončenje na balkonu malo oteženo, skoraj izvedljivo vendar malo komično, zato iskreno o efektu marmelade težko na dolgo se razpišem. Sem jo nanesla na telo enkrat, sama tekstura je lepo mazljiva, vonj je res božanski (mango) in daje tak bleščeč videz. Kaj več o samem pridobivanju hitro zagorele polti z njeno pomočjo pa v kaki od naslednjih objav.>

Zdaj pa k ostalim izdelkom, ki sem jih pridno preizkusila. Priznam, da ne vem kaka so točno priporočila nanašanja in postopek vsega skupaj, nekako sem se vsega lotila po svoji kmečki pameti. Edino, kar sem zasledila je, da se priporoča pred nanosom samoporjavitvenega losjon je piling obraza in telesa. Imajo v kolekciji tudi Sunny mango piling, vendar sem jaz uporabila to, kar imam doma - Afroditin kokosov piling. Priznam, da pilinga nisem izvajala zmeraj, je pa bil nanos zmeraj zvečer po tuširanju. Za večji efekt sem še po nanosu losjona nanesla meglico, saj je z zlatimi pigmenti in poskrbi za sijoč in bleščeč videz kože. Hkrati pa, kar mi je zelo pomembno, da  sestoji iz prepleta sestavin, ki ščitijo kožo pred izgubo vlage in jo hkrati intenzivno vlažijo.

Prisežem, da že po eni celotni kuri sem imela občutek, da je opazna razlika. Vendar po treh sem bila, kot drug človek. Barva je res opazna, lepo se nanese, ni mastna in je hitro vpojna. Brez težav, tudi če nimaš izkušenj lahko enakomerno nanašaš na telo (samo prosim ne bodite kot jaz, da sem nanesla na vse .. pozabila pa sem na svoj hrbet haha in mora zdaj moj popravljat situacijo). Dobila sem veliko vprašanj od kje mi barva, ali sem bila slučajno v solariju, veliko lepih komplimentov, ki so potrdili, kar sem sama hitro zaznala, da zadeva res iskreno deluje.

Najpogostejša vprašanja, ki sem jih dobila na temo samoporjavitvenega losjona:

1.         Ali si po uporabi Afrodita samoporjavitvenega losjona bila »flekasta« / oranžna?

Ne, sama nisem opazila ali zaznala, da bi bila flekasta ali da bi barva bila oranžna. Sem slišala v preteklosti za veliko takih primerov ob uporabi različnih podobnih produktov zato je tudi pri meni bil prisoten strah glede tega. Vendar je nanos sila preprost in barva je taka rjava, v mojem primeru zelo zagorela zaradi večkratnega nanosa.

2.         Kako je z tuširanjem, verjetno je vse rjavo in ogabno?

Ne. Sama nimam te izkušnje, tuširanje je povsem normalno. Barva se ne spira na tak način je pa res, da občasno uporabim čistilno peno iz iste kolekcije, ki bi naj pomagala, da bi se polt ohranjala čim dlje.

3.         Se zelo pozna na oblačilih?

To ste me velikokrat vprašale in tudi sama sem bila radovedna glede tega. Ker sem vse skupaj izvaja zvečer, nekje dve uri pred spanjem in sem potem pustila, da se je vse lepo vpilo naslednji dan nisem opazila nobenih flekov na oblačilih. Preizkusila sem tudi bela oblačila, nikjer ni bilo nič vidno.

4.         Je izdelek varen tudi za nosečnice?

Znanka je v blaženem stanj in se je spraševala če je primerno. Sicer upam, da bodo tukaj spodaj se oglasili še od Afrodite. Moje laično mnenje je, glede na to, da sem prebrala in oglašujejo ga, kot samoporjavitveni kompleks naravnega izvora, sestavljen iz DHA in eritruloze. Kar pomeni, da gre za sladkorja naravnega izvora, ki omogočita videz zagorelosti na povsem naraven način; po nanosu pride do reakcije z naravno prisotnimi aminokislinami v koži, kar ustvari takojšen zagorel videz kože. Sem ji odgovorila, da je povsem varno :) Vsekakor pa za taka bolj strokovna vprašanja priporočam, da se obrnete direkt na njih. Ali preko njihove spletne strani TUKAJ  ali preko socialnih omrežij.

Upam, da sem kaj pomagala k lažji odločitvi. Meni osebno se je vsekakor pogled na take izdelke spremenil v pozitivno smer in sem zelo zadovoljna. Prav tako jih zelo priporočam, ker imam res same pozitive izkušnje J Če pa se pojavijo še kaka vprašanja pa bom z veseljem odgovorila na njih. Lahko mi jih pustiš v komentar pod objavo ali pa me kontaktiraš na instagramu @greatatlash

Sem oseba, ki v življenju ni nikoli preizkusila slavne marmelade ali raznih samoporjavitvenih losjonov. Vse to se je spremenilo z paketom v nabiralniku od meni ljube znamke AFRODITA , ki je lansirala novo kolekcijo za poletje (Hello Summer) - ART of TANNING. V paketu sem dobila: Samoporjavitveni losjon za obraz in telo, glow meglico za obraz in telo, čistilno peno za obraz in telo in marmelado za telo iz istoimenske kolekcije. Nato se me je lotila radovednost, kako naj se tega sploh lotim? Ker živim v bloku je sončenje na balkonu malo oteženo, skoraj izvedljivo vendar malo komično, zato iskreno o efektu marmelade težko na dolgo se razpišem. Sem jo nanesla na telo enkrat, sama tekstura je lepo mazljiva, vonj je res božanski (mango) in daje tak bleščeč videz. Kaj več o samem pridobivanju hitro zagorele polti z njeno pomočjo pa v kaki od naslednjih objav.>

Zdaj pa k ostalim izdelkom, ki sem jih pridno preizkusila. Priznam, da ne vem kaka so točno priporočila nanašanja in postopek vsega skupaj, nekako sem se vsega lotila po svoji kmečki pameti. Edino, kar sem zasledila je, da se priporoča pred nanosom samoporjavitvenega losjon je piling obraza in telesa. Imajo v kolekciji tudi Sunny mango piling, vendar sem jaz uporabila to, kar imam doma - Afroditin kokosov piling. Priznam, da pilinga nisem izvajala zmeraj, je pa bil nanos zmeraj zvečer po tuširanju. Za večji efekt sem še po nanosu losjona nanesla meglico, saj je z zlatimi pigmenti in poskrbi za sijoč in bleščeč videz kože. Hkrati pa, kar mi je zelo pomembno, da  sestoji iz prepleta sestavin, ki ščitijo kožo pred izgubo vlage in jo hkrati intenzivno vlažijo.

Prisežem, da že po eni celotni kuri sem imela občutek, da je opazna razlika. Vendar po treh sem bila, kot drug človek. Barva je res opazna, lepo se nanese, ni mastna in je hitro vpojna. Brez težav, tudi če nimaš izkušenj lahko enakomerno nanašaš na telo (samo prosim ne bodite kot jaz, da sem nanesla na vse .. pozabila pa sem na svoj hrbet haha in mora zdaj moj popravljat situacijo). Dobila sem veliko vprašanj od kje mi barva, ali sem bila slučajno v solariju, veliko lepih komplimentov, ki so potrdili, kar sem sama hitro zaznala, da zadeva res iskreno deluje.

Najpogostejša vprašanja, ki sem jih dobila na temo samoporjavitvenega losjona:

1.         Ali si po uporabi Afrodita samoporjavitvenega losjona bila »flekasta« / oranžna?

Ne, sama nisem opazila ali zaznala, da bi bila flekasta ali da bi barva bila oranžna. Sem slišala v preteklosti za veliko takih primerov ob uporabi različnih podobnih produktov zato je tudi pri meni bil prisoten strah glede tega. Vendar je nanos sila preprost in barva je taka rjava, v mojem primeru zelo zagorela zaradi večkratnega nanosa.

2.         Kako je z tuširanjem, verjetno je vse rjavo in ogabno?

Ne. Sama nimam te izkušnje, tuširanje je povsem normalno. Barva se ne spira na tak način je pa res, da občasno uporabim čistilno peno iz iste kolekcije, ki bi naj pomagala, da bi se polt ohranjala čim dlje.

3.         Se zelo pozna na oblačilih?

To ste me velikokrat vprašale in tudi sama sem bila radovedna glede tega. Ker sem vse skupaj izvaja zvečer, nekje dve uri pred spanjem in sem potem pustila, da se je vse lepo vpilo naslednji dan nisem opazila nobenih flekov na oblačilih. Preizkusila sem tudi bela oblačila, nikjer ni bilo nič vidno.

4.         Je izdelek varen tudi za nosečnice?

Znanka je v blaženem stanj in se je spraševala če je primerno. Sicer upam, da bodo tukaj spodaj se oglasili še od Afrodite. Moje laično mnenje je, glede na to, da sem prebrala in oglašujejo ga, kot samoporjavitveni kompleks naravnega izvora, sestavljen iz DHA in eritruloze. Kar pomeni, da gre za sladkorja naravnega izvora, ki omogočita videz zagorelosti na povsem naraven način; po nanosu pride do reakcije z naravno prisotnimi aminokislinami v koži, kar ustvari takojšen zagorel videz kože. Sem ji odgovorila, da je povsem varno :) Vsekakor pa za taka bolj strokovna vprašanja priporočam, da se obrnete direkt na njih. Ali preko njihove spletne strani TUKAJ  ali preko socialnih omrežij.

Upam, da sem kaj pomagala k lažji odločitvi. Meni osebno se je vsekakor pogled na take izdelke spremenil v pozitivno smer in sem zelo zadovoljna. Prav tako jih zelo priporočam, ker imam res same pozitive izkušnje J Če pa se pojavijo še kaka vprašanja pa bom z veseljem odgovorila na njih. Lahko mi jih pustiš v komentar pod objavo ali pa me kontaktiraš na instagramu @greatatlash