𝓚𝓪𝓳 𝓳𝓮 𝓾𝓼𝓹𝓮𝓱? 𝓑𝓲𝓽𝓲 𝓽𝓸 𝓴𝓪𝓻 𝓼𝓲.

Dne 26.3.2019 sem prisostvovala na okrogli mizi, ki se je odvijala na Ekonomski fakulteti Maribor. Predstavile so se 4 uspešne ženske, vsaka na svojem področju: Teja Perjet (Cool mamacitaa), Lea Filipovič (Lepa afna), mag. Simona Felser in Anita Ogulin. Verjetno so vam bolj poznani prvi dve gostji, predvsem zaradi družabnih omrežij. Meni osebno je tudi zelo dobro poznana gospa Anita Ogulin, vam pa je verjetno bolj poznan njen projekt Botrstvo. Iskreno priznam dogodek sem obiskala iz radovednosti, pričakovala sem sicer da bo tematika zašla v malo drugačne vode ampak na koncu je bilo vse solidno izpeljano in kar je najbolj važno, da sem domov odšla z vprašanji, v prevodu besede so mi dale misliti. To je pa nekaj kar meni osebno največ pomeni. Jebeš dogodek, kjer je vse navidezno lepo in oh in ah, ampak ni v njemu neke globine. Rada imam ljudi, ki mi dajo navdih, me navdušijo ali spremenijo prepričanja in poglede. In nič ni narobe če se kdaj ne strinjamo ali zagovarjamo vsak svoje stališče, res je, da včasih se pa preprosto ne poštekaš.

To je spet ena od objav, ki sprva sploh ni bila planirana oziroma ne na tak način. To je spet en dogodek, ki je povezal drugi dogodek in da sem preprosto rekla, hej to pa moram zapisati. Zdaj dokler so stvari še sveže. Verjetno bo smešno, ampak povod za tole je dejansko objava na facebook strani. Ko me je vrnilo na moj začetek, ko sem realizirala svojo idejo o spletni strani in začela z bloganjem. Živo se spominjam svoje nervoze, na trenutke sem se celo sramovala vsega skupaj ker je bilo vse skupaj dokaj nepoznano področje in nisem znala pojasniti zakaj to delam in kaj je sploh pomen vsega skupaj. Najbolj žalostno pa je bilo naivno primerjanje z drugimi, štetje »všečkov«, ogledov, zagnanost kako priti do večjega števila namesto do kvalitetno spisane objave. Priznam, da te znajo take stvari okupirati, ti zlezejo pod kožo in na koncu verjetno res nič ni narobe s tem in za dober posel in za velike znamke je pomembno, da imaš veliko število sledilcev, da si prepoznaven, ampak z mojega trenutnega vidika to ne uspe čez noč. Razen če imaš dobre pred dispozicije npr. si udeleženec v kakem resničnostnem šovu, oddaji, imaš znanega partnerja, si iz družine, ki veliko potuje in ima veliko denarja … potem je verjetno lažje uspeti ampak kljub temu je potrebno za to delati. Kvalitetno.

Zdaj ko se ozrem nazaj, vem, da bi lahko marsikaj drugače naredila. Sicer mi ni žal za nič, verjamem v to, da se vse zgodi z nekim namenom in da vse kar je prineslo življenje mi je z razlogom. Danes lahko samozavestno rečem, da mi več ni pomembno koliko imam sledilcev pa jih imam enkrat manj, kot sem jih imela v začetku. Ker mi je jasno, to je področje kjer moraš biti zmeraj aktiven in atraktiven za branje. Ko nisi, si pozabljen. Zato je vredno graditi znamko, ime, kjer boš imel bazo ljudi, ki ti bo sledila danes in čez tri mesece, pa čeprav bo vmes samo ena objava. Ter to kar delaš, da delaš s srcem, ker ljudje to začutijo.

Povod za vse skupaj je bilo vprašanje članice skupine, ki je na začetku svoje ustvarjalne poti in se verjetno lovi in išče in sem mogoče v njej videla del sebe in tako kot sem zapisala njej, je to nasvet, ki bi si ga sama sebi napisala pred leti: »Moje osebno mnenje je, da vsi si želimo nekako uspeti ampak je žalostno da se tako obremenjujemo z temi všečki in lajki in namesto da bi delali na kvalitetni vsebini, čas zabijamo za takšne in drugačne strategije o povečanju števila sledilcev. Govorim iz lastnih izkušenj, tudi sama sem sprva bila v tem elementu.. Zdaj se mi pa iskreno jebe. Delaj dobro in enkrat se bo obrestovalo.«

Kot je na konferenci rekla Teja ob vprašanju kaj je uspeh? Da je za njo uspeh, da je mama, žena, partnerka, da je izpopolnjena v tem kar počne in da je njena služba njen vsakdan. Biti izpopolnjen, biti hvaležen je nekaj kar ne poznamo. Zakaj? Ker se vsakič znova ženemo za več in več, ne znamo se ustaviti in uživati. Vse bo v redu, tudi če posel ne bo zalaufal, tudi če stran ne bo imela veliko ogledov, mogoče je to znak, da ne delamo dovolj kvalitetno. Mogoče je to znak, da se moramo preusmeriti, mogoče se samo bolj potruditi, začrtati ideje jih realizirati malo drugače, ali stopiti iz svojega okvirja.

Na koncu koncev pa mogoče moramo biti preprosto to kar smo. Brez celofana in lepotičenja. Če se ne znamo sami sprejeti in biti iskreni do sebe, kdo pa nas bo potem?

Pa srečno!

Greatatlash

Aleksandra. Rojena v Banja Luki leta 1993. Absolventka delovne terapije. Ljubiteljica mode, potovanj, hrane in predvsem dobre kave. Življenja si ne znam predstavljam brez svojih mačk, prijateljev in družine.